»To ni moja vojna.«

»Odraščal sem v državi, ki jo je razdejala vojna. Pri 11 letih sem dneve in noči preživljal v zakloniščih, medtem ko so mojo domovino in moj domači kraj bombardirali. Nikomur ne bi mogel zaželeti takšnega uničenja.«

»Te razmere so izziv za vse nas, smo v vojni, to je vojno stanje, jaz sem vojni epidemiolog, v vojski sem bil major.«

»Stara sem 87 let. Videla sem vojno, represijo, proteste in odpor. Bila sem slavljena in označena za sovražnico države. A lahko rečem, da je to najbolj strašljiv trenutek v mojem življenju.«

»Film je moj protest proti vojni.«

»Moj instinkt mi pravi: če to ni vojni zločin, kaj je potem vojni zločin? Ampak jaz sem po izobrazbi zdravnica, zdaj morajo pravniki to natančno raziskati.«

»Kot v vojni je. Brez besed sem.«

»Šele ob gledanju vojne v Jugoslaviji sem zares doživel libanonsko državljansko vojno.«

»Moja družina je sem prišla pred 60 leti. Moja mama je imela lekarno v Southamptonu. Tam sem zrasel, v trgovini, dostavljal sem zdravila, delal sem kot natakar v bližnji indijski restavraciji.«